Category Archives: Prispevki enote Velika Nedelja

Prispevke Enote Velika Nedelja ureja Sara Korotaj.

SEPTEMBER

TEDEN TRAJNOSTNE MOBILNOSTI – IGRA BELI ZAJČEK

Namen igre in projekta je otroke ozavestiti in jim približati trajnostno mobilnost, tako da vsaj del poti prehodimo in svoja vozila parkiramo na nekoliko bolj oddaljenih parkirnih mestih. V naslednjih dneh jih je k temu spodbujal plakat, ki pa je bil predstavljen tudi otrokom in so preko sličic razbirali vsebino.

Izpostaviti velja, da smo vse vzgojiteljice v času izvajanja igre »Beli Zajček«, predvsem z lastnim vzgledom spodbujale otroke ti pa posledično starše, za tak način prihajanja v vrtec. Predvsem peš ali s kolesom.

Igra »Beli Zajček« je torej bila izpeljana v tednu mobilnosti; od 23. 9. in 27. 9. 2019. Po podani zgodbici, ki so jo otroci vzljubili in po večkratnem podajanju le-te, si je vsak otrok  skupaj z vzgojiteljico, ob šabloni izdelal svojega zajčka. Material ki smo ga izbrale je bil sivi filc, za doseganje večje čutnosti. Tudi krogci so bili iz filca bele barve. V časovnem okviru enega tedna  so naši sivi zajčki postajali vedno bolj beli. Kar priča o zares dobrem odzivanju staršev na dejavnost projekta. Ob jutranjem sprejemanju otrok je vsak otrok na način ki mu ustreza ali ga zmore (ob sličicah, kolo, skiro, peš, avtomobil, avtobus,…) predstavil svoj prihod v vrtec, sam prilepil svoj krogec na zajčka in bil deležen zares doživete podpore s strani odraslih in otrok.

»POZDRAV JESENI«

(23.9.2019)

Tudi letošnja jesen nas je bogato obdarila s svojimi darovi, saj nam je na polja, v sadovnjake in njive natrosila polno dobrot. Skupaj z otroki in njihovimi starši, babicami in dedki smo v vrtec prinašali vso to bogastvo narave. V zahvalo smo okrasili vhod v vrtec in  pričarali zares doživeto dopoldne v vrtcu.

Otroci so preko dejavnosti spoznavali poljščine, se jih med seboj naučili ločiti, poimenovati, jih z umetnostnimi tehnikami poustvariti. Z njimi  so se naučili veščin težkanja, ter v spontani igri pridobivali spretnost drobne motorike. Z gozdnimi plodovi smo »kuhali«, presipali, pobirali, prenašali, buče kotalili, jih dvigovali, med seboj primerjali in si na igriv način pridobivali nova znanja o naravi.

OKTOBER

TEDEN OTROKA

V okviru »tedna otroka« od 7. do 11.10.2019 smo na nivoju celotne enote v vrtcu Velika Nedelja izvedli različne dejavnosti. Otroci iz skupine »Čebele« so izdelali za skupno oglasno desko tudi plakat, na katerem so predstavili geslo letošnjega tedna otrok »Naše pravice«.

DAN ZA PESMICO

Prvi dan v tednu otroka smo pričeli s pesmijo. Zapeli smo jesenske pesmi: Kostanjček zaspanček, Rjava pesmica, pesmice o polžu, pikapolonici, medvedu… Z nekaterimi pesmimi so se otroci seznanili prvič, spet ob drugih pa so lahko tudi zaplesali.

»RAJAM, PLEŠEM, SE VRTIM«

Ob tej priložnosti sem v vrtec povabila vzgojiteljico Sandro Škrinjar s svojo harmoniko.

Zbrali smo se  v večnamenskem prostoru. Ob komičnem uvodu , sva-Micika in Tilika, v narečni  besedi predstavili oblačila (nošo), v katero je bila gostja oblečena. Po vzbujenem prijetnem vzdušju in ljudskih pesmih sva otroke povabile k plesanju v parih. Tako so dečki pristopili k deklicam in formirali pare. Z manjšo mero sramežljivosti, so vendarle zbrali pogum in svoje plesalke zavrteli. Zaplesale smo tudi vzgojiteljice in ob zvokih harmonike smo si pričarali pravo zabavo. Tudi tokrat nam je bilo vodilo – vzbuditi nasmehe in sproščenost pri otrocih, kar nam je zagotovo uspelo.           

JESENSKI POHOD S STARŠI

Za nami je prvo skupno srečanje s starši. Skupaj smo se  podali na jesenski pohod. Pot nas je najprej vodila ob asfaltiranem cestišču, nato pa smo kmalu zavili na vaško, makadamsko pot. Med potjo smo se med seboj spoznavali, pogovarjali, pripovedovali zgodbe iz mladosti, otroci pa so se lovili, smejali in poslušali naše prigode. Od vsega začetka in do konca, s toplim soncem obsijana pot, nas je pripeljala nazaj do vrtca, kjer smo se okrepčali z sokom in s svežim sadjem. Da pa smo okusili sladko jesen smo uživali ob pokušanju kuhanih kostanjev.

Naš »pobeg« v naravo nas je napolnil z mirom in energijo, ki nam jo nudi narava.

SVETOVNI DAN HOJE

(15. OKTOBER)

Za človeka je hoja naravno gibanje, zato ni nenavadno, da smo tudi letos v vrtcu Velika Nedelja obeležili Svetovni dan hoje.  Ker se je vreme odločilo, da nam bo naklonjeno smo se lahko podali na pohode v različne smeri. Pohode smo izvedli po okoliških poljskih poteh in tako občudovali lepote jeseni.

Tudi najmlajši otroci niso bili v mirovanju. V okolici vrtca so izvajali letom primerne oblike gibanja (hoja, tek,  plazenje) in na takšen način obeležili Svetovni dan hoje.

Hoja je za človeka najbolj naraven način gibanja. Je prijetna vadba, s katero lahko izboljšamo telesno in duševno počutje. Prav zato je pomembno, da jo začnemo gojiti že v otroških letih.

KNJIŽNIČARKA NA OBISKU

(15. in 16. OKTOBER)

Tudi letos smo k sodelovanju povabili knjižničarko Leonido.   Tema oktobrskega srečanja je bila ”prijateljstvo”. Najprej (16.10.) je obiskala tri mlajše skupine. S pomočjo lutke je otrokom predstavila slikanico ”Dan za zajčka in miško”. Vsebino zgodbe so otroci ob pomoči ilustracij soustvarjali. Nato so si skupaj z vzgojiteljicami ogledali še slikanice o jeseni in živalih.

17.10. pa je obiskala starejše skupine. Predstavila je svoj poklic, povabila otroke v knjižnico ter se z otroki pogovarjala na temo čustva ter vrednoto prijateljstvo.  Zgodbo  Najlepše darilo, nam je ob animaciji lutk čustveno približala, tako, da so otroci brez težav dojeli sporočilnost zgodbe. Kasneje smo imeli možnost, da smo brali slikanice, ki jih je prinesla s sabo.

«TEK PODNEBNE SOLIDARNOSTI«

Tek smo izvedli v petek, 18.10.2019. Namen projekta je ozavestiti otroke k primernemu odnosu do okolja. Preko gibanja so otroci začutili pomen skupinskega delovanja (vsi za isti cilj) in z navijanjem ter spodbujanjem začutili pripadnost. Teka smo se udeležile vse vzgojiteljice in otroci iz vseh starostnih skupin, tudi iz jaslic. Tako nas je teklo skupaj 65 otrok in 13 odraslih. Vsi sodelujoči smo prejeli medalje, ki smo jih pripravile vzgojiteljice.

IGRAJ SE Z MANO

Dopoldan smo na nivoju enote izvedli dejavnost – stara kmečka opravila. Izkoristili smo bogato zakladnico nabranih pridelkov in otrokom tako približali delo, ki je včasih generacijam otrok predstavljalo veliko zabave in veselje do druženja. Preizkusili smo se v ličkanju, kožuhanju, trebljenju buč, le te kotalili, nalagali na samokolnice, jih potiskali in premagovali razdalje s tovorom. Otroci so nadvse uživali. Pri nekaterih je bilo moč zaslediti nekoliko nelagodja pri trebljenju buč, vendar smo vzgojiteljice ob lastnem trebljenju in spodbudah dosegle, da so tudi ti posamezniki poskusili trebiti. Sicer so bile dejavnosti nastavljene po postajah na terasi, kar je omogočalo prehajanje otrokom.

OBISK GASILSKEGA DOMA

(mesec požarne varnosti)

V mesecu požarne varnosti smo 25.10.  vse skupine obiskale gasilski dom Velika Nedelja. Tam so nas pričakali gasilci, ki so nam predstavili svoje delo. Ogledali smo si obleko, obutev ter opremo gasilcev, gasilski avtomobil z vso tehnično opremo, poslušali zvočne efekte in opazovali svetlobne znake na gasilskih avtomobilih. Otroci so se preizkusili  v igri z brentačo oz. ciljanjem z vodim curkom v tarčo.

NOVEMBER

MARTINOVANJE

(8. november)

Martinovo ali god sv. Martina je dan, na katerega se evropske države na raznolik način spominjajo svetnika, ki je dal svoj plašč beraču, da bi lahko skril svojo revščino. Praznik so slavili že leta 397.

Legenda pravi, da je v svoji skromnosti zavrnil škofovsko mesto in se skril med gosi, ki pa so ga izdale z gaganjem. Tudi potem, ko je sprejel škofovsko mesto, je ostal skromen in se zlasti zavzemal za reveže. Po njegovi smrti so ga začeli ljudje slaviti kot svetnika.

Kako pa drugod praznujejo Martinovo?

Na sosednjem Hrvaškem slavijo enako kot v Sloveniji, v Nemčiji pa so značilni sprevodi in procesije z lučkami, kjer otroci v rokah nosijo lanterne in lampijončke. Otroci običajno v šolah in vrtcih izdelujejo lanterne. Ob tem pojejo pesmi, navadno pa je v procesijo vključen tudi človek na belem konju, ki predstavlja sv. Martina, ki nosi dolg rdeč plašč. Ponekod so znani obhodi otrok, ki si s petjem prislužijo darove, v nekaterih alpskih deželah, pa kurijo tako imenovane Martinove kresove.

V Sloveniji se dan sv. Martina praznuje predvsem kot praznik vina. Martinovo zaznamuje ljudski rek: svet’ Martin nar’di iz mošta vin’. Do tega dne se mošt obravnava kot nečisto vino in grešno vino, ki se ob blagoslovitvi spremeni v pravo vino. Martinovo zaznamuje izobilje, poleg vina tudi pojedina, pri kateri so najpogosteje na jedilniku pečena gos, mlinci in rdeče zelje. Zakaj Martinova gos? Ker bi ga naj gosi s svojim gaganjem izdale, zato na dan njegove smrti simbolično žrtvujemo gos in jo pojemo. Ob nazdravljanju s kozarcem vina v roki, je prav, da se zahvalimo za izobilje v življenju in če se le da pomagamo drugim kot je to počel sv. Martin.

Na našem širšem ormoškem področju praznujem 11. november, dan sv. Martina v Ormožu, kjer se na sejmu predstavijo:

  • številni vinogradniki s svojim mladim vinom;
  • kmetje iz bližnjih vasi se predstavijo z mesnimi proizvodi (suhe mesnine, meso iz tunke, perutnina, itd.);
  • čebelarji z medom in z različnimi izvlečki iz medu;
  • medičarji s svojimi izdelki iz medu (medenjaki, lectovo srce … );
  • rokodelci s svojimi izdelki (lončena posoda, vezenina, izdelki iz volne);
  • pridelovalci bučnega olja in izdelkov iz bučnih semen;
  • kmečke gospodinje spečejo kruh iz krušne peči, različne gibanice, kvasenice, drobno pecivo, pripravijo Martinovo kosilo;
  • ljubitelji malih pasemskih živali pripravijo svojo razstavo;
  • različna društva in skupine se pomerijo v kuhanju Prleškega lonca;
  • pripravi se kulturni program, kjer se predstavijo različni ljudski pevci in godci, nastop folklornih skupin, prikaz reza v goricah;
  • pokušina oz. degustacija mladih vin.

Ob praznovanju Martinovega smo se odločili, da popeljemo otroke s turističnim vlakom na sejem v Ormož. Otroci stari od 2 do 6 let so ob spremstvu svojih vzgojiteljic doživeli sejemsko dogajanje, najbolj pa so se razveselili ogleda malih pasemskih živali. Na ogled so bile različne pernate živali, kunci, najbolj pa jih je pritegnil terarij s kačo in pajek ptičar.

Po prihodu v vrtec je otroke pričakalo tradicionalno martinovo kosilo, ki nam ga je pripravila kuharica Mojca. Ker so otroci iz skupine Bibe še premajhni, da bi se peljali z vlakom, so se ostalim otrokom pridružili pri dobrem martinovem kosilu.

KNJIŽNIČARKA NA OBISKU

(12. in 13. NOVEMBER)

Tudi v novembru smo gostili našo knjižničarko g. Leonido, ki nas je zopet krasno popeljala v svet besed, čustev in empatije. Tokrat smo se dotaknili tematike STRPNOST, ki smo jo lahko razbrali iz slikanice »Rok je slabe volje« in pri starejših skupinah otrok »Gospod Vesel in gospa Mrak«. Strpnost je v tem starostnem obdobju težje obvladljiva in takšen način pripomore k  ozaveščanju. Knjižničarka nam je s svojo interpretacijo vsebine slikanice vzbudila čut do prijateljev. Vse mlajše starostne skupine  smo ob druženju, upoštevanju drug drugega na svoj način vsrkali moč besed, se poistovetili z junaki in svoji domišljiji dali prosto pot.

ZOBNA PREVENTIVA – OBISK MEDICINSKE SESTRE PAVLE

(13. in 14. OKTOBER)

SLOVENSKI TRADICIONALNI ZAJTRK

(15. november)

Tradicionalni slovenski zajtrk kot vseslovenski projekt, katerega cilj je povečati ozaveščenost o pomenu pridelave in uživanja lokalno pridelane hrane za naše zdravje, predvsem pa je namenjen ozaveščanju naših najmlajših, je potekal v petek, 15. novembra, na dan slovenske hrane. Gre za projekt, katerega so pred 13. leti pričeli izvajati slovenski čebelarji kot medeni zajtrk. Tako smo se k projektu ponovno letos pridružili tudi v vrtcu Velika Nedelja. Otroci  so lahko uživali v zajtrku iz lokalno pridelanega kruha, masla, medu, jabolk in mleka. Zajtrk je potekal v večnamenskem prostoru in nekoliko drugače, saj so zajtrkovali otroci skupaj združeni iz več skupin in tako je bilo vzdušje res odlično. Otrokom smo predstavili pomembnost zajtrka kot najpomembnejšega obroka dneva in jim predstavili pomen lokalno pridelane hrane za njihov zdravje in razvoj. Ker pa večino hrane ne bi bilo brez naše marljive čebelice kranjske sivke, smo otroke ozaveščali o pomenu čebelarstva in pomembnosti čebel za pridelavo hrane in vsi  skupaj zapeli Slakovo pesem »Čebelar«.

OBISK PRI LOVCIH ALI LOVEC NA OBISKU

V četrtek, 21.11.2019, smo se na lep sončen dan skupina ČEBELE odpravili proti LD Trgovišče.

Pred lovskim domom so nas pričakali lovci Darko, Roman, Marjan, Stanko in kasneje še Tadej s svojimi lovskimi psi. Psi so bili pasme ptičar, eden pa prepeličar. Lovec Roman nas je odpeljal do lovske sobe kjer nam je pokazal lovske trofeje. Nekaj nagačenih živali so otroci tudi poznali. Lovec Roman je povedal značilnosti teh živali. Otroke je navdušil nagačen medved, ki so ga dobili v dar. Ogledali smo si še sobo z pokali in priznanji.

Lovec Darko je še pokazal lovski rog, ki je nepogrešljiv pri lovu. Ko lovci slišijo enkrat zvok roga se lov začne, ko trikrat je lova konec. Pri lovu so nepogrešljivi tudi lovski psi. Lovci so  nas pokazali tudi njihov ribnik, vendar v njih ni bilo rac. Pokazali so kako bober obgrize drevo in jo podre,  tudi veje so bile obgrizene. Lovci vedo, da je tukaj bobrovo domovanje vendar ga še niso zasledili. Otroci so videli še let fazanov katere sta iz gošče pregnala psička Pika in Pes Lord. S piščaljo sta lovca priklicala psa nazaj. Ob ribniku je bilo tudi krmišče in lovska opazovalnica.

Polni vtisov smo se vrnili do lovskega doma. Lovci so nas pogostili z domačo pogačo in sokom. Naredili smo še skupno fotografijo in obljubili, da jih naslednje leto spet obiščemo.

Za razliko od starejših starostnih skupin, ki so se odpravili na obisk k lovcem, smo otroci  iz skupin Bibe, Metulji in Sovice, imeli priložnost lovca srečati kar v vrtcu. Na domeno vzgojiteljice Marije Hržič, ki je srečanje dogovorila, nam je svoj čas in prijetno druženje namenil g. Franc Štuhec.

Z uvodnim pozdravom in predstavitvijo lovske opreme nam je uspel na igriv in konkreten način (opremo je imel s seboj) predstaviti pomen lovca. Spoznali smo obleko, puško, naboje, piščalko (posnemanje zvokov za namen vabljenja živali), zaščitna oblačila za varovanje,…in vse kar je potrebno za dejavnost lovca.

Ob predvajanju posnetkov preko projektorja smo si skupaj ogledali sledi živali in ugibali katera sled pripada kateri živali, ter si pobližje pogledali tudi slike živali, ki živijo v našem okolišu. Prepoznali smo lisico, zajca, fazana, srno ter se sprijaznili z dejstvom da medvedov in volkov pri nas ni. Še ne…

PREDSTAVITEV KNJIGE »LEV ROGI NAJDE SREČO«

Igor Plohl

V četrtek, 21. 11. 2019 smo imeli čast, da smo lahko otroci in vzgojiteljice iz skupine Bistre glavice sodelovali pri predstavitvi knjige Lev rogi najde srečo katere avtorja Igorja Plohla. Na predstavitev knjige smo se z avtobusom odpravili v vrtec Ormož kjer smo se pridružili skupinam otrok iz imenovanega vrtca (Kapljice, Pedenjpedi, Prijatelji in Radovedne bučke).

Knjiga govori o levu Rogiju, ki pravzaprav pripoveduje o življenju avtorja Igorja Plohla ter o njegovem soočanju z novimi življenjskimi okoliščinami. Spoznava resnično vrednost življenja in premaguje ovire, ki to pred nesrečo niso bile: na novo se uči oblačiti, presedati, pomivati posodo in likati. Kmalu spozna, kako zapeljati svoje novo življenje na stare tirnice. Preseli se v svoje stanovanje, spet se nauči voziti avto, postane učitelj v bolnišnični šoli, ponovno se začne ukvarjati s športom in se povsem osamosvoji.

Pred slovesom nam avtor pojasni, da je to zgodba o življenjski energiji, optimizmu in življenjskih vrednotah. Je zgodba o vrednosti in smislu življenja.

STRPNOST DO DRUGAČNIH

V današnjem svetu je otrokom potrebno predstaviti, da smo si ljudje med seboj precej različni. Učimo se, da je potrebno spoštovati druge in jih kolikor se le da razumeti. Predvsem pa, da strpnost pomeni, da sprejemamo in spoštujemo drugačnost, čeprav nam morda deluje kot nekaj nenavadnega ali celo nepoznanega. Pomembno je, da se ne vdamo stereotipom, temveč da si dovolimo sami ustvariti sliko o določenih ljudeh, njihovih običajih, kulturi, itd.

V skupini Bistre glavice smo se z drugačnostjo najprej srečali s predstavitvijo knjige Lev Rogi (Igor Plohl), pozneje pa smo še predelali knjigo o slončku Elmerju (David Mckee). Elmer je slonček, ki je v primerjavi s sivimi in monotonimi slončki v čredi povsem drugačen – razposajen, igriv, sproščen, spontan in nasmejan. Želi se zliti z večino in biti tak kot ostali – neprepoznaven, mrk in zamišljen. Končno Elmer spozna, da je drugačen in da takšen želi tudi ostati.

Po prebrani knjigi in pogovoru o njej smo si nagajive slončke Elmerje tudi izdelali.

DECEMBER

O BELEM MUCKU, KI JE BIL ČISTO ČRN

V ponedeljek, 2.decembra smo si ogledali predstavo lutkovnega gledališča FRU-FRU.

V družini Belimuc so bili od nekdaj vsi beli. Mama in oče sta bela, babici in dedka so beli,  prababice in pradedki, bratranci in sestrične, strici in tete … Vsi so bili beli. Danes v družini Belimuc pričakujejo naraščaj. Končno se iz košare zasliši nežno mijavkanje. Mama in očka Belimuc si presrečna ogledujeta male mucke, nato pa osuplo obstojita, ko med samimi majhnimi belimi kepicami zagledata drobno črno glavico. Kaj takega se v družini Belimuc še nikoli ni zgodilo. “Saj je prav tak kot košček premoga na preprogi iz snega!”

MIKLAVŽEVANJE

V četrtek, 5.12.2019 smo se v praznično okrašenem prostoru družile vse skupine vrtca Velika Nedelja. Vzgojiteljica Katja je prebrala zgodbico Miklavž prihaja (Mihaela Razboršek). Ob vsebini zgodbe smo se pogovarjali o prihodu Miklavža in njegovih darovih nekoč. Nekaj otrok je vedelo kakšna darila je Miklavž prinesel nekoč. Po zgodbici so vsi otroci odšli v svoje igralnice, kjer so si očistili svoje čevlje in jih nastavili v pričakovanju, da jih Miklavž obišče.

Zjutraj 6.12.2019 so bili otroci zelo veseli, saj so zraven svojih čevljev našli darilca.

BODI DOBER BODI KUL

Namen izziva je na inovativen način, ki presega učinke običajnega vzgojno izobraževalnega dela, prispevati k razvoju otrok. Cilj izziva je navdušiti mlade za dobra dela. V vrtcu Velika Nedelja smo se odločili, da bomo v izzivu sodelovali.

Otroci, ki obiskujejo obogatitveno dejavnost »Pevski zbor« in folklorno dejavnost »Igrajmo se folkloro« so skupaj s svojimi mentoricami Davorino Vajd, Janjo Plohl, Heleno Tomažič in Brigito Lubec 11.12.2019 pripravili nastop za starejše –  člane društva upokojencev Velika nedelja. Ker so otroci iz vrtca še premajhni, da bi lahko fizično pomagali starejšim, smo se v vrtcu odločili, da polepšamo njihov dan in prižgemo iskrice v očeh s svojim nastopom. Nastop smo izvedli v Cvetkovcih v gostilni Ozmec do koder smo se odpeljali s turističnim vlakcem brezplačno. Celotno prireditev je posnela vzg. Saša Kovačec.

V skupini »Čebele« smo v sklopu projekta povabili v skupino Julianovo babico Marijo in prababico Ciliko. Tema srečanja je bila miklavževanje nekoč in danes. Otroci so jima z utrinki dela v skupini pričarali nasmeh na obraz. Nato so prisluhnili babici in prababici, kako sta onidve doživljali čas miklavževanja v svojem otroštvu. Krajši posnetek srečanja je posnela naša spremljevalka Alenka Meško.

Ob koncu smo posnetek nastopov in srečanja v vrtcu na razpisan projekt tudi poslali.

NASTOP FOLKLORNE SKUPINE »IGRAJMO SE FOLKLORO«

Dne 11.12.2019 ob 15.15 uri, sva mentorici Brigita Lubec in Helena Tomažič skupaj z otroci in ob spremljavi harmonike na katero je igrala Sandra Škrinjar, pripravili nastop za starše otrok, ki obiskujejo folklorno dejavnost. Pripravili smo naslednji sklop plesov, pesmi in igric, in sicer:

  • DI RADI ČINDARA
  • MAJKA PRIŠLA S KOLODVORA
  • TO JE TISTA MUHA
  • ZIBENŠRIT
  • POŽUGANA
  • MIŠKA KAŠO KUHALA
  • DERE SEN JAZ MALI BIJA

Namen srečanja je bil starše razveseliti s svojim nastopom, s svojimi sposobnostmi plesa in igre ter tako v otrocih spodbujati pozitivno samopodobo in strah pred nastopanjem. Starši so bili nad otroci zelo navdušeni, otroci pa ponosni nase, prav tako pa tudi mentorici Brigita in Helena.

PRAZNIČNI DECEMBER

Za nami je najlepši in najbolj čaroben mesec v letu in sicer december. V želji, da bi bil praznični mesec prijeten in vesel smo naš vrtec praznično okrasili. Postavili smo novoletno jelko, ki smo jo okrasili z okraski v belo – rdeči barvi, ki so jih izdelali otroci po skupinah.                                                Ker pa je to mesec, ko si izmenjavamo božično-novoletne želje, smo vzgojiteljice in otroci izdelovali voščilnice v katere smo napisali voščila in jih konec meseca odnesli domov.

Poudarek pa je bil na skupnih druženjih. Prepevali smo pesmi o zimi in Dedku Mrazu, rajali ter prebirali pravljice na temo prazničnega vzdušja… Tako drobne lučke niso svetile samo na novoletni jelki ampak so se iskrile tudi v očeh naših malčkov.

LUTKOVNO GLEDALIŠKA PREDSTAVA IN DEDEK MRAZ

18.december

Letos smo vzgojiteljice za otroke pripravile gledališko predstavo. Vzgojiteljica Katja Luknjar je priredila besedilo po zgodbi Mišji razbojnik. Zgodba v rimah govori o požrešnem mišjaku, ki mu dišijo pecivo, piškoti in vse sladkarije. Jaha po cesti, išče slaščice in ropa mimoidoče, dokler ga njegova sladkosnednost ne spravi v težave.

Po končani predstavi je otroke obiskal dedek Mraz in njegovi palčki, ki so otroke tudi obdarili.

JANUAR

KNJIŽNIČARKI NA OBISKU

10.1.2020 sta nas obiskali knjižničarki Leonida Šumenjak  in Nina Šulek.  V avli vrtca sta vsem varovancem vrtca preko predstave približale zgodbo Anje Štefan  ”Darilo”. V samo predstavitev zgodbe so se otroci aktivno vključili, saj jih je knjižničarka Leonida, v vlogi babice, vedno znova vabila v dialog in jih tako peljala skozi dogajanje v zgodbi. Bili pa so tudi skrivnostni, saj so brez vsakega namiga ostali brez pojasnila, ko je bilo to potrebno: ”Le kdo je obdaroval psička, muco in miško?”

KO VEČJI OTROCI POPAZIJO NA SVOJE MLAJŠE PRIJATELJE

V okviru projekta Sobivanje – Spodbujamo prijateljstvo, smo se vzgojiteljice z otroki iz skupin Metulji in Bistre glavice odpravili skupaj na sprehod.

IGRAJMO SE KOT NEKOČ – SREČANJE Z BABICO MAJDO

22.januar

V sklopu tedna »Brez računalnika in televizije« smo v vrtec povabili babico Majdo Ozmec, ki nam je najprej povedala kako in s čim so se igrali nekoč, ko niso imeli ne televizije in ne računalnika. Družbo pri pripovedovanju ji je delala njena prijateljica Vrana (ročna lutka). Babica Majda je dejala, da je vedno rada poslušala pravljice in jih kasneje pripovedovala svojim vnukom. Tako je bila pripravljena tudi nam popestriti dopoldan v vrtcu in predstaviti pravljico »Hišica iz kock«, ki jo je napisala Ela Peroci.

Po pripovedovanju sta vrana in ga. Majda otroke povabile k pogovoru o pravljici in skupaj so zgodbo obnovili ob ilustracijah.

Pozneje so otroci po skupinah ustvarjali na temo iz pravljice. Tako so pri najmlajših nastajale hišice iz kock, nekateri so iz barvnega papirja sestavljali in lepili hišice, otroci iz skupine Čebele pa so ustvarjali vrane, kot simbol zime, ker še vedno upajo, da jim bo le ta nasula snega.

V družbi babice Majde in njene vrane smo nadvse uživali za kar se ji najlepše zahvaljujemo.

Skupaj z otroki iz skupine  Sovice  smo ustvarjali po vsebini slikanice Hišica iz kock. Otroci so si iz lesenih kock različnih velikosti sestavljali hiše in na posamezne lesene kocke risali s črnim flomastrom mačko. Skupaj smo izdelali plakat Hišica iz kock- lepili smo različno velike barvne kvadrate iz papirja na podlago, ter dodali črno mačko, belo kokoš in deklico Jelko. Iz velikih mehkih kock so otroci sestavljali hišo. Vsak si je tudi pobarval svojo črno mačko. Ob slikanici pa so otroci spoznavali tudi nove besede: dimnikar, šivilja, mačka prede.

FEBRUAR

POŠTAR PAVLI NA OBISKU V VRTCU VELIKA NEDELJA

Otroci iz skupine Bistre glavice smo sodelovali na likovnem natečaju »Poštar Pavli rad bere«. Komisija je izmed 350 čudovitih likovnih del vrtčevskih otrok izbrala 3 vrtce, ki prejmejo posebno nagrado. Eden izmed teh vrtcev je tudi naša skupina. S svojim trudom smo vrtcu prislužili obisk Poštarja Pavlija in njegovega zaboja (igro spomin s katero otroci spoznavajo pošto in njeno zgodovino, karte, s katerimi spoznavajo delo poštarja, poštarsko kapo, žig, znamke, kuverte, poštarsko torbo in kup idej za zanimivo ustvarjanje).

Poštar Pavli je v vrtec prinesel veliko veselja, navdušenja in motivacije za naprej.

KONCERT GLASBENE ŠOLE

V sredo, 5. februarja, smo se odpravili v Kulturni dom Velika Nedelja na koncert Glasbene šole. Najprej sta učitelja na trobenti zaigrala Slovensko himno, nato pa so učenci Glasbene šole skozi pripovedovano zgodbo o glasbilih le-te tudi predstavili. Tako smo slišali flavto, klarinet, saksofon, trobento, pozavno, violino, kitaro, bas kitaro, diatonično harmoniko, klavirsko harmoniko, klavir in tolkala.  Na koncu se nam je predstavila še učenka solo petja s pesmijo Mlade oči.

PREŠERNOV DAN: KULTURA PO OTROŠKO

V petek, 7. 2. 2020, smo vzgojiteljice in otroci na  ravni celotne enote pripravili dejavnosti v namen slovenskega Kulturnega praznika.

  • Kot uvod smo prisluhnili in v počastitev vstali ob predvajani državni himni »Zdravljica«. Otroci so po zmožnostih pripevali ob petju vzgojiteljic in predvajanem posnetku.
  • Poslušali smo pesnitev našega največjega pesnika, Franceta Prešerna, »Lepa Vida«.
  • Otroci iz skupine Bistre glavice so nam predali znanje, ki so ga pridobili v dejavnostih znotraj skupine.
  • Z vključevanjem v razgovor z vzg. Natalijo (nadela si je cilinder z lasuljo – ki je uprizarjal značilno opravo tistega časa) so nam prenesli pomen 8. februarja.
  • Po podoživetju so dopolnili portret F. Prešerna (risanje z ogljem).

  • Seznanili smo se z državnimi simboli; zastava in grb.
  • Otroci iz skupine Metulji smo zastavo opazili na sprehodu.
  • Spoznali smo pomen besede »kultura« – lepo vedenje ob mizi, na prireditvah – koncert otrok GŠ Ormož, Kulturni dom Velika Nedelja, spoznali druge kulturne ustanove ter še posebej večji poudarek namenjali pozdravljanju in uporabi besed – HVALA IN PROSIM.

KNJIŽNIČARKA NA OBISKU

Tudi v mesecu februarju – v mesecu, ko kulturi tudi  v vrtcu namenimo veliko pozornosti, smo gostili in se skozi ritem besed, ter v jeziku našega največjega poeta Franceta Prešerna, družili z našo knjižničarko Leonido Šumenjak. Na zares dotakljiv in doživet način sta nam skupaj z upokojeno vzgojiteljico Marijo Krajnc predstavili delo »Povodni mož« in njenega avtorja. Otroci iz vseh starostnih skupin vrtca, smo se v kulturnem vzdušju zbrali v večnamenskem prostoru in v dialogu z gostjami (predvsem starejši otroci iz skupine »Bistre glavice«), nam nekoliko mlajšim skupinam otrok, podajali nova znanja. Otroci so prepoznali avtorja – preko slikovne aplikacije, znali povedati njegov rojstni kraj in tudi druga njegova dela (»Zdravljica« – simbol slovenstva, Lepa Vida), seveda niso mogli mimo podatka, da so ga za časa življenja otroci klicali «dr. Fig, Fig« in se radi družili z njim, saj jim je naš Veliki pesnik veliko bral in jim namenjal veliko svojega časa.

Tudi tokrat smo zanimiv dopoldan  strnili v več kot eno urno poučno druženje. Otroci so kot vedno imeli na voljo ogledovanje slikanic, pravljic, kartonk ter si na tak način razvijali pravilen odnos do knjig in slovenske besede.

Se že veselimo novega druženja.

OBISK MEDICINSKE SESTRE

V sklopu sodelovanja z ZD Ormož smo v mesecu februarju z obiskom medicinske sestre Marjane Kelenc obravnavali naslednje teme:

  1. SPOZNAVAM SVOJE TELO (6.2.2020):
  • na nazoren in na otrokom primeren način je prenesla nova znanja iz obravnavane vsebine;
  • otroci so preko knjige »Moje čudovito telo«, z ustvarjalnim mišljenjem, osvajali nova spoznanja, poimenovali dele telesa in jih pokazali preko zapete pesmi »To sem jaz«;
  • skupaj smo potelovadili ter spoznali pomen gibanja za naše zdravje;
  • otroci so položaj delov trupa in notranje organe locirali s pomočjo anatomskega modela človeškega telesa;
  • otroci so sodelovali pri obrisu trupa otroka (prostovoljca) in nato nanj polagali slike okostja, organov in mišičevja.


2. KAKO SEM PRIŠEL NA SVET? (13.2.2020):

  • Medicinska sestra otroke seznani z novimi pojmi: nosečnost, nosečnica, maternica, porodnišnica.
  • Preko fotografij in pogovora otroci ugotovijo, da sta za spočetje otroka potrebna ati in mami.
  • Skozi zgodbo »Devet mesecev – preden se otrok rodi« spoznamo, kako se otrok razvija v maternici.

  • Otrokom je pokazala, kako se novorojenčka pestuje, nahrani in drži, da »podre kupček«.

  • Otroci so v manjših skupinah dojenčke, ki jih je prinesla medicinska sestra, previli in preoblekli, jih uspavali in prisluhnili zgodbi »O deklici, ki hoče nazaj v mamin trebuh«.
  • Ob koncu srečanja smo zapeli pesem Mamica je kakor zarja in zraven zaplesali.

PUSTOVANJE

(17. – 25. 2. 2020)

OBISK KURENTA

 

Pomembno je, da otroci v vrtcu spoznajo razne običaje in tradicije. Tako smo si pustni teden, ki smo ga obarvali z različnimi pustnimi dejavnostmi, prepevanjem pustnih pesmi, popestrili z obiskom prav posebnega gosta KURENTA JURETA, v sredo 19. 2. 2020. Predstavil nam je pomen kurenta, njegovo posebno opravo, ki se imenuje kurentija. Sestavljena je iz ovčjega kožuha, kurentove kape, petih zvoncev, gamaš in ježevke – palice, ki je na koncu ovita z bodičasto ježevo kožo. Pokazal je kaj nosi na sebi, iz česa je kožuh ter se pred otroci oblekel. Otroci so lahko potipali kožuh, ježevko z robci, masko,.. nadel si je še zvonce ter masko in poskočil, da so zvonci glasno zazvonili, pridružili so se mu tudi otroci iz vrtca s kurentijami. Večina otrok se ga je razveselila, opazovala z navdušenjem, med njimi pa se je našel tudi kakšen, ki je potočil solzo ali dve.

Kurenti ostajajo zvesti svojemu poslanstvu, z geslom: » Bejži  zima, kurent gre!«

Korant je najbolj priljubljen lik in množičen tradicionalni pustni lik. Po verovanju naj bi korant preganjal zimo in vabil v deželo pomlad. Sedaj je sicer izgubil svojo magično moč, kljub temu pa ni navadna tradicionalna maska; v njem je še vedno nekaj skrivnostnega in mogočnega. Danes koranti spremljajo orače, kjer je njihovo tradicionalno mesto. Kurentovanje je dobilo ime po najbolj znanem pustnem liku korantu.

Skupaj  z vzgojiteljicami in otroki smo poskrbeli  za dekoracijo na hodniku vrtca; fotografije pustnih likov; koranti, orači, rusa, pokači,… zapis o kurentovanju, korantu, ljudski reki,… otroški izdelki, pustni kostumi,..

Translate